Intervju si lahko ogledate na http://www.zveza-gns.si/video-prispevki/slovenija/roy-goreya/

Na spletni strani Zveze DGNS kliknite na sliko knjig Več daš, več imaš! in odprl se vam bo video z intervjujem.

Uživajte!

Roy

Za kaj gre? Vse boste izvedeli če kliknete tukaj. Gre za video, ki se sicer nalaga nekaj časa (odvisno od hitrosti internetne povezave), ampak – vredno je počakati. Uživajte!

Ob gledanju videa se velja spomniti, da je vsakdo od nas ______________. (Tisto, kar je  potrebno vpisati na prazno črto boste izvedeli v videu.)

P.S. Kot rečeno – to, kar je potrebno vpisati na zgornjo prazno črto, je globoko v svojem srcu in duši vsakdo od nas, vprašanje je le, če smo to pripravljeni sprejeti in spoznati to čudovito resnico o sebi.

P.P.S. Seveda pa je dobro vedeti, da smo tudi »zakon«. Kliknete tukaj, vpišite svoje ime in priimek ter uživajte.

P.P.P.S. Za konec pa še en »mindmovie« za telo, um in duha.

Click here to view the embedded video.

Radiu Europa 05 in omenjeni radijski oddaji lahko prisluhnete na 87,6 Mhz ali pa poslušate program v živo preko spleta na njihovi spletni strani www.radioeuropa05.si.

Vabljeni k poslušanju in seveda uživajte v navdihujočem pogovoru!

Posnetek oddaje traja okoli 25 minut prisluhnete pa mu lahko tako, da kliknete tukaj. S klikom se vam bom odprla spletna stran arhiva oddaje Med štirimi stenami, naložilm pa se vam bo točno posnetek oddaje v kateri sem bil gost. Glede na hitrost vaše internetne povezave bo potrebno počakati nekaj trenutkov, da se vam posnetek naloži v predvajalnik.

Morda se vam bo pokazal napis, da vsebina ni dostopna v Flash video formatu. V tem primeru je potrebno, da pot tem napisom kliknite na gumb – IZBIRA PREDVAJALNIKA IN KAKOVOSTI in izberete Windows Media Player.

Uživajte v poslušanju!

1. del

Click here to view the embedded video.

2. del

Click here to view the embedded video.

3. del

Click here to view the embedded video.

Če ste morda to oddajo zamudili ali pa ste pred tem zaradi pozne ure že zaspali imam za vas veselo novico – posnetek oddaje, ki je bila v nedeljo zjutraj si lahko najdete tudi na spletu.

Uživajte v poslušanju oddaje v primeru, da ste jo zamudili v nedeljo zjutraj.

Na blog dodajam še »dokazno« gradivo – slikico z Radia SI in Vala 202 …

Prepričan sem, da boste prav gotovo našli med samim pogovorom, ki ga bova imela z voditeljem oddaje Robertom Zajškom, marsikatero uporabno misel in modrost, ki jo boste lahko uporabili v vsakdanjem življenju.

Če imate čas in če vam ni »prepozno« prisluhniti radiu v poznih nočnih urah s sobote, 25. na nedeljo, 26. oktobra od 0.00 do 2.00 ure, potem ste vsekakor prijazno vabljeni k poslušanju Vala 202 in Radia SI.

Kljub temu da ste naglušni, ste uspešno končali gimnazijo in diplomirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zdaj, ko ste odprli podjetje, ste še večja posebnost v Sloveniji, kajne?

»Žal je v Sloveniji ljudi, ki imajo kakšno telesno okvaro in so ob tem uspešni in kolikor toliko finančno neodvisni, tako malo, da bi jih lahko preštel na prste ene roke. Do konca letošnjega avgusta sem bil zaposlen v Društvu IFS, kjer smo pred dobrim letom in pol izdali mojo knjigo Tam, kjer je volja, tam je pot, ki je za slovenske razmere postala uspešnica – prodanih je že dobrih tisoč izvodov. Po izdaji knjige so sledila številna predavanja, nato še seminarji. Celotni obseg seminarjev je presegel okvire društva, zato sem se odločil, da nadaljujem samostojno pot. Z odprtjem svojega podjetja sem torej nadgradil že prej zastavljeno pot v okviru društva. V njem smo izredno dobro sodelovali in dveh let sodelovanja se bom vedno z veseljem spominjal.«

Zanimivo je, da je podjetje namenjeno pomoči ljudem. Zakaj ste se odločili prav za delo na področjih osebne rasti, motivacije, pozitivnega razmišljanja?

»Veliko se pogovarjam z različnimi ljudmi, z invalidi, dijaki, študenti, delavci, upokojenci, in pri tem ugotavljam, da jim velikokrat manjka motivacije in poguma, da bi se postavili zase in si zapisali svoje cilje. Skratka, da bi sami začeli razmišljati o svoji usodi. Ko dobim po elektronski ali običajni pošti pismo, v katerem se mi ljudje zahvalijo za pomoč, vem, da sem na pravi poti. Imam že skoraj polno mapo spodbudnih pisem o tem, kako so posameznikom pomagali moja knjiga, seminarji in tudi spletna stran www.osebna-rast.com.«

Gotovo ste tudi sami imeli težave pri osebni rasti – s samozavestjo, z motivacijo …?

»Ni me sram priznati, da sem nekoč tudi sam imel težave s tem. Toda že na začetku srednje šole sem se srečal s knjigami o samopomoči, motivaciji, retoriki in osebni rasti, ki so mi zelo pomagale. Še bolj me je s samozavestjo navdalo srečanje z ljudmi, ki so v življenju že nekaj dosegli. Bil sem tudi na različnih seminarjih in predavanjih s področja osebne rasti, motivacije in retorike. Vse to mi je pomagalo, da sem postal povsem drug človek. V zadnjih treh letih se mi je življenje še posebno spremenilo. Doslej sem s področja, na katerem delujem, prebral že več kot 200 knjig. S toliko znanja in seveda tudi z lastnimi izkušnjami bi bil pravzaprav greh, če ne bi drugim pomagal, da prehodijo pot, ki sem jo tudi sam.«

NEODKRITI POTENCIALI

»Če ste z motivacijo na dnu, vaše delo in finance pa na psu, potem za šalo časa ni, a pomagamo vam mi. Spet vas motiviramo, z navdušenjem vas opremimo, pripeljemo vas do uspeha in veselega nasmeha,« je vaše vodilo. Ali ni za današnje razmere, ko je v Sloveniji toliko brezposelnosti, redki bogatijo, večina pa postaja vse bolj revna, malo preoptimistično ali preveč veselo?

»Vodilo, ki ste ga omenili, je več kot realno, kljub vsej brezposelnosti. Ko govorimo o tem, je treba povedati, da za vso to brezposelnost ni kriva le država, temveč tudi ljudje sami. Zadnjič sem se pogovarjal z neko gospo, ki vodi klub za iskanje zaposlitve, in povedala mi je zanimive stvari. Dobra polovica vseh brezposelnih v Sloveniji se srečuje s tremi problemi. Prvi je ta, da imajo slabo izobrazbeno strukturo (nedokončana osnovna šola, osnovna šola, nedokončana poklicna šola) in se niso pripravljeni dalje izobraževati. Drugo je, da so prepričani, da je država kriva za njihovo bedo in se vdajajo alkoholu. Tretji problem pa je ta, da sami niso pripravljeni storiti zase enega korak naprej in se zato raje vdajajo samopomilovanju in iskanju ‘dežurnega krivca’. Če smo brezposelni, je treba, da nekaj storimo v smeri iskanja zaposlitve, da smo se pripravljeni izobraževati in da si postavimo cilje. V Slovencih ležijo še mnogi neizkoriščeni potenciali, le odkriti jih je treba.«

Ali torej Slovenci gledajo na prihodnost premalo pozitivno? So premalo optimistični in imajo premalo volje?

»Slovenska značilnost se zelo dobro izraža v govoru. Veliko jih že iz navade reče, da ni slabo, da ni drago, da ni napačno, namesto da bi se raje izražali bolj pozitivno. Še posebno mladim velikokrat primanjkuje samozavesti in motivacije, želijo si spodbude in potrditve. Če tega ne dobijo doma in v šoli, to zelo prizadene njihovo samopodobo. Zato sam nisem presenečen, da na moje seminarje pridejo tudi srednješolci. Zelo lepo je videti, da se mladi zanimajo zase, za osebno rast, da želijo nekaj doseči v svojem življenju, si prizadevajo postaviti cilje in jih tudi uresničiti. Zelo močna ovira, ki ljudi omejuje pri njihovem razvoju, so strahovi – pred osamljenostjo, pred izgubo najbližjih, strah, da ne bi bili ljubljeni. Šele ko smo se pripravljeni soočiti s svojimi strahovi in jim pogledati v oči, smo pripravljeni, da jih premagamo in zaživimo svobodno življenje.«

Kaj svetujete tistim, ki vidijo vse črno?

»Vsem ljudem žal ne moreš pomagati. Vse, kar lahko storiš v njihovo dobro, je, da jim svetuješ, kaj naj storijo, da bodo na koncu predora zagledali luč. Potem pa je od njih samih odvisno, ali se bodo podali na pot uspeha ali neuspeha. Nesamozavestni ljudje se srečujejo s slabo samopodobo, s številnimi strahovi, ki jih omejujejo, in še s čim. Proces spreminjanja je lahko zelo dolgotrajen, še posebno, če ima človek izredno slabo samopodobo. Pri tem se namreč vse začne in tudi konča. Če spremenimo mnenje o sebi, če v svojih možganih naredimo miselni preklop, lahko dobesedno čez noč postanemo drugačni – bolj samozavestni. Nemotivirani ljudje bi se morali vprašati, kaj vse bi si upali storiti, če bi vedeli, da jim ne more spodleteti. Odgovor na to vprašanje lahko ljudem še kako spremeni življenje.«

V knjigi Tam, kjer je volja, tam je pot, ste pisali o poteh do uspešnosti. Katera je prava?

»Prava pot je za vsakega človeka drugačna in nihče, res nihče ne more reči, da zate pa je ta in ta pot prava. In zakaj ne? Zato ker se mora človek sam pri sebi odločiti, kaj želi biti, kaj želi delati, kako želi živeti. Vsi, ki delamo z ljudmi na tak ali drugačen način, lahko s pravimi motivacijskimi prijemi usmerjamo, ampak pot si vedno izbere vsak sam.«

Od kod črpate znanje?

»Velikokrat ljudem sporočim svoje lastne izkušnje, predstavim, kako sem sam uspel premagati svoje težave. Seveda pa znanja črpam tudi iz knjig, seminarjev in od uspešnih ljudi, ki sem jih srečal v življenju. Na moje življenje so preko knjig zelo vplivali Dale Carnegie, Robert H. Schuller in Anthony Robbins, pa tudi Boris Vene in Smiljan Mori. Zlasti srečanje z njima mi je popolnoma spremenilo življenje.«

Avtor članka: Bojan Tomažič, objavljeno v časopisu VEČER, 10. septembra 2002

Roy Goreya z Brezij na Gorenjskem je star šele 27 let, vendar je v tem času pridobil že toliko življenjske modrosti kot le malokdo. Od rojstva je naglušen, tako da je vezan na slušni aparat. Kljub okrnjenemu sluhu pa je z neomajno voljo in zaupanjem vase uspel diplomirati. Je prvi slušno prizadeti univerzitetni diplomirani ekonomist v Sloveniji. Pot do zaposlitve je bila trnova, vendar ga zavrnitve delodajalcev zaradi njegove naglušnosti niso potrle, ampak okrepile. Sad te krize je tudi knjiga Tam kjer je volja, tam je pot, ki je podlaga za njegove seminarje na temo osebne rasti, pozitivnega odnosa do življenja in iskanja zaposlitve. Z njimi spodbuja ljudi, da se pogumno soočijo z življenjem in prebudijo svoje neslutene ustvarjalne zmožnosti.

Kaj vam je dajalo moč, ko ste se kot otrok in mladostnik soočali z ovirami, povezanimi z naglušnostjo?

Po eni strani je tu odigrala ključno vlogo spodbuda in ljubezen mojih staršev, po drugi strani pa moja notranja moč, da sem se bil sposoben opreti na lastne sile. Če združimo notranjo in zunanjo spodbudo, rezultati ne morejo izostati. S težavami in ovirami se v življenju srečujemo bolj ali manj vsi, le da jim nekateri pravimo malo drugače – izzivi. Če na težave gledamo kot na izzive, se veliko lažje osredotočimo na njihovo rešitev.

V vsaki stvari iščete svetlo plat. Katero prednost ste izkusili v primerjavi z normalno slišečimi?

Res je tako, kot pravite. V vsaki slabi stvari, ki se mi zgodi, iščem svetlo plat. Tudi na svoje težave s sluhom gledam kot na darilo, ne kot na kazen. Ena od pomembnih stvari, ki sem jih izkusil kot naglušen, je ta, da sem morda zaradi tega, kar me je doletelo, celo boljši človek in da lažje razumem druge ljudi, še posebej invalide. Toda na svetu je veliko invalidnih ljudi, ki vso svojo energijo namesto v ustvarjalnost vlagajo v to, da govorijo, kakšni reveži so in kako jih je življenje prizadelo. Življenje je pravzaprav igra, zato je treba življenje igrati in polno živeti, ne pa ga pasivno opazovati in se smiliti samemu sebi.

Kako ste sprejemali ljudi, ki so vas s t. i. dobrimi nameni skušali odvrniti od vpisa na izbrano srednjo šolo in fakulteto?

Če sem iskren, sem se ravno od ljudi, ki so mi metali polena pod noge, največ naučil. Naj vam razložim … S tem, ko so me drugi odvračali od mojih načrtov, sem najprej hotel sebi dokazati, da zmorem, in potem z uspehom pokazati tem ljudem, da so se zelo motili o meni in mojih sposobnostih. Občutek, ko storiš nekaj, za kar so ti vsi rekli, da je nemogoče oz. pretežko, je enkraten in ga je izredno težko opisati z besedami.

POT DO ZAPOSLITVE

Nekje ste dejali, da je iskanje zaposlitve težje od šolanja. Kako ste doživljali prehod s fakultete na trg delovne sile?

Če sem se v času šolanja srečeval s podcenjujočim odnosom nekaterih učiteljev in profesorjev, potem lahko rečem, da sem se na trgu delovne sile srečeval z podcenjujočim odnosom delodajalcev. Hudo je, če si na testiranjih v neki firmi najboljši, potem pa se odločijo za drugega kandidata, ki pač po telefonu lahko komunicira precej boljše kot jaz. Toda s tem se zdaj ne obremenjujem več, saj vem, da če se nekje zapro vrata, se drugje odpre okno.

Kakšna je po vaših izkušnjah naravnanost delodajalcev do gluhih in naglušnih?

Z eno besedo – katastrofalna! Veliko delodajalcev gleda predvsem na to, kaj bodo dobili od države (olajšave), če zaposlijo invalidnega človeka, in ne na to, kaj jim lahko ta človek prinese dobrega v firmo in njihovo poslovanje. Upam, da bo v bližnji prihodnosti sprejet Zakon o kvotnem zaposlovanju, ki bo te stvari le premaknil z mrtve točke.

MOŽNOSTI GLUHIH IN NAGLUŠNIH

V katerih poklicih in oblikah dela vidite zaposlitvene možnosti gluhih in naglušnih?

Informacijska tehnologija je prihodnost in v tej sferi vidim veliko poslovnih priložnosti ne samo za gluhe in naglušne, temveč za vse invalide. Delovna mesta prihodnosti ne bodo več vezana samo na poslovne stavbe in tako bomo lahko delali od doma prek računalnika. V bolj tehnološko naprednih državah se to že dandanes dogaja in kmalu bo do take revolucije pri zaposlovanju prišlo tudi pri nas. Seveda pa je vse to odvisno tudi od odprtosti naše družbe za spremembe.

Kako si želite, da bi družba gledala na gluhe in naglušne?

Moja želja je, da bi nekoč tudi na gluhe in naglušne gledali kot na ostale ljudi, saj lahko vsak človek, ki se rodi, čeprav je gluh, slep ali kako drugače prizadet, veliko koristnega prispeva k razvoju družbe. Predsodki so vedno bili in vedno bodo in na to se ne splača ozirati. Ko bo duhovna raven ljudi na višjem nivoju, pa bodo tudi predsodki izginili. Pred Bogom smo vsi enaki in ne vem, zakaj bi delali razlike med seboj.

Kako bi se morali sprejemati gluhi in tudi naglušni, da bi se začel praktično spreminjati odnos slišečih do njih?

Kot prvo – ljubi sebe in ljubili te bodo tudi drugi. Če ne sprejmeš samega sebe in če ves gnev za nesrečo zvračaš na okolico, se oddaljuješ ne samo od drugih ljudi, temveč tudi od sebe. O sebi bi morali gluhi in naglušni meniti, da so čudovita bitja, ki so vredna ljubezni, in spoznati, da si sami krojijo svojo usodo. Veliko slišečih pa ima hočeš nočeš podcenjevalni odnos do gluhih in naglušnih, toda tudi slišeči bi se morali zavedati, da se lahko že jutri sami znajdejo v podobni situaciji. Ni malo primerov, ko se je slišečim kar čez noč poslabšal sluh ali pa so celo oglušeli.

KRIZA KOT PRILOŽNOST

Kaj je bil ključni motiv, da ste se odločili svoje življenjske izkušnje, vključno z izkušnjami pri iskanju zaposlitve, posredovati v knjigi?

Rekel bom takole … Če ne bi bilo določenih prelomnih trenutkov v mojem življenju, ki so v tistem trenutku izgledali kot katastofa, ne bi bilo te knjige. Ko si v krizi, se moraš naučiti postavljati prava vprašanja. Nikoli se ne smeš vprašati: “O, Bog, zakaj pa je ravno mene to doletelo?” ampak se je potrebno vprašati: “Kako pa lahko obrnem to v svojo korist? Kaj je namen tega, kar se mi je zgodilo? Kaj se lahko iz tega naučim?” Na ta način sami pridemo do ustvarjalnih idej, ki nas izvlečejo iz težav. Za karkoli bomo že vprašali, vedno bomo dobili odgovor. Zato si velja zapomniti, da si postavljajmo vprašanja, ki nas bodo pripeljala iz krize, ne pa da jadikujemo nad svetom in težkim življenjem.

Mnogi mislijo, da ljudje, ki imajo od rojstva okrnjen sluh, tudi govoriti ne morejo, vi pa ste se odločili za šolo retorike. Od kod ta odločitev?

Že od nekdaj sem se rad soočal z izzivi in tudi retorika mi je bila in mi je še vedno izziv. Pri javnem nastopanju še vedno izboljšujem svoje retorične sposobnosti in se vseskozi učim. Po vsakem govoru skrbno pretehtam, kaj sem naredil dobro in kaj slabo, in tako se naslednjič še bolj potrudim. Veliko ljudi misli, da tisti, ki imamo okvarjen sluh, ne moremo dobro komunicirati z okolico in da smo zato za marsikaj prikrajšani. Toda temu še zdaleč ni tako, saj če trezno razmislimo, so se tudi številni drugi ljudje srečevali s še večjimi težavami, pa so jih uspešno premagali. Eden takih primerov je bila že od rojstva gluha in slepa Hellen Keller, ki se je kljub vsem oviram naučila govoriti, brati, pisati in je postala uspešna govornica. V vsakem človeku je neslutena moč, le odkriti jo je potrebno.

KLJUČ DO USPEHA

Kaj je za vas uspeh?

Zame pomeni uspeh, da si uspešen na različnih področjih svojega življenja. Kaj ti pomeni zunanji uspeh (denar, slava, bogastvo …), če pa si ob vsem tem notranje razcepljen in poln dvomov vase? Zato mi uspeh v prvi vrsti pomeni, da se naučiš uživati v življenju in biti srečen že s tem, kar imaš. Če ne znaš uživati s tem, kar imaš, ne boš znal uživati niti takrat, ko boš imel več. Sreča in uspeh nista stvar zunanjosti, temveč notranjosti.

Veliko se govori o pomenu izobrazbe, vendar izobrazba sama po sebi še ne zagotavlja uspeha. Kaj je še potrebno za uspeh?

Vizija, cilji in navdušenje! To so tiste tri stvari, ki nas pripeljejo do uspeha. Ko imamo enkrat vizijo, kaj želimo od življenja, lahko to bolj konkretno pretvorimo v cilje, in ko imamo zapisane cilje, jih lahko s svojo vero in navdušenjem uresničimo. Vse bogastvo pa premoremo v sebi. Vsi ljudje smo ob rojstvu dobili čudovito darilo – svoje možgane, ki imajo neomejeno moč. Na žalost pa jih velika večina ljudi ne zna uporabljati, poleg tega pa je tukaj še neprimeren in predvsem zastarel šolski sistem, ki zavira ustvarjalnost.

Iskanje dobrega v vsem, kar se nam zgodi, je umetnost posebne vrste. Kako vam uspeva vsak dan znova ohranjati pozitivno naravnanost do življenja?

V moji sobi imam na vratih nalepljen naslednji stavek: “Verjamem, da se mi bo danes zgodilo nekaj čudovitega.” No, če se že zjutraj zbudiš s pogledom na te magične besede, potem vsekakor ni težko biti pozitivno naravnan, kajne?

Avtor članka: Boštjan Grošelj, objavljeno v Nedeljskem dnevniku 26. 5. 2002