Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali.  Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in lajati.

Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so in kazali  zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni s vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla.

Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

Nauk:  Človek vedno najde tisto, kar pričakuje, da bo našel.

Click here to view the embedded video.

Click here to view the embedded video.

Mlada ženska je nekega hladnega dne sedela na zofi, pila ledeni čaj, medtem ko je bila na obisku pri svoji mami. Pogovarjali sta se o življenju, o poroki, o odgovornostih življenja in obvezah odraslih ljudi. Mati je zamišljeno mešala pijačo in ledene kocke so trkale ob kozarec, ko se je obrnila k hčeri in z jasnim in treznim pogledom v očeh rekla:

“Ne pozabi svojih PRIJATELJEV. Še bolj pomembni bodo, ko se boš starala. Ne glede na to, kako zelo ljubiš svojega moža, ne glede na to, kako zelo boš ljubila otroke, ki jih boš imela, se vedno boš potrebovala prijatelje. Ne pozabi nanje, obišči jih od časa do časa, pojdite skupaj kam, počnite stvari skupaj.”

“Zapomni si, da prijatelj pomeni vse ženske, vsi moški … tvoje prijateljice, tvoji prijatelji, s katerimi se čutiš povezano. Potrebovala boš prijatelje. Prijatelji se vedno potrebujemo.”

Kakšen čuden nasvet mi je dala, si je mislila mlada ženska. Ali se nisem pravkar poročila? Ali se nisem pravkar pridružila svetu parov? Sedaj sem poročena, za božjo voljo. Odrasla! Jasno, da je moj mož in družina, ki jo bova osnovala vse, kar bo moje življenje ovrednotilo. Vendar je prisluhnila svoji materi.

Obdržala je stike s PRIJATELJI in vsako leto imela več PRIJATELJEV. Z leti je sčasoma razumela, da je njena mati vedela, kaj ji govori. Ko čas in narava naredita svoje spremembe in skrivnosti na ženski, so PRIJATELJI glavna opora v njenem življenju. V svojem življenju sem se naučila tole:

Čas teče.
Življenje se zgodi.
Otroci odrastejo.
Službe pridejo in gredo.
Ljubezen zbledi in upade.
Moški ne naredijo, kar naj bi.
Srca pokajo.
Starši umrejo.
Kolegi pozabijo usluge.
Kariere se končajo.

VENDAR … PRIJATELJI so vedno tukaj, ne glede na to, koliko kilometrov je med njimi. Prijatelji niso nikoli tako oddaljeni, da je potreba po njih ne bi dosegla. Ko moraš hoditi po tisti osamljeni dolini in hodiš sama, bodo PRIJATELJI v tvojem življenju stali na robu doline, te spodbujali, molili zate, se potegnili zate, posredovali v tvojem imenu in te z odprtimi rokami čakali na koncu doline. Včasih bodo celo prekršili pravila in hodili s teboj … ali prišli in te odnesli ven.

Prijateljice, prijatelji, hčere, vnukinje, snahe, sestre, matere, babice, tete, sestrične, nečakinje, tvoja razširjena družina, vse blagoslavljajo tvoje življenje. Svet ne bi bil isti brez PRIJATELJEV in tudi jaz ne. Ko začnemo to avanturo, ki ji pravimo ženskost, nimamo prave predstave nad neizmerno srečo ali žalostjo, ki leži pred nami. Prav tako ne vemo, kako zelo bomo potrebovali drug drugega. Vsak dan potrebujemo drug drugega.

Posreduj to sporočilo PRIJATELJEM, ki ti pomagajo vnašati smisel in lepoto v tvoje življenje …

Click here to view the embedded video.

Nekoč je živel kralj, ki je imel štiri žene. Četrto ženo je najbolj ljubil in jo krasil z dragocenostmi ter gostil z najboljšimi slaščicami. Dajal ji je samo najboljše.

Ljubil je tudi tretjo ženo in jo je vedno razkazoval v sosednjih kraljestvih. Vendar se je bal, da ga bo nekega dne zapustila in odšla z drugim.

Ljubil je tudi drugo ženo. Bila je njegova zaupnica, vedno prijazna, pozorna in potrpežljiva. Vedno, ko se je soočal s problemom, ji je lahko zaupal in ona mu je pomagala prebroditi težke čase.

Prva žena je bila vdana družabnica in je ogromno doprinesla h blagostanju njegovega kraljestva. Vendar prve žene ni ljubil. Čeprav ga je ona globoko ljubila, se nanjo no oziral.

Nekega dne je kralj zbolel in vedel je, da se bliža njegov konec.

Razmišljal je o svojem razkošnem življenju in osupnjeno ugotovil: “Imam štiri žene, vendar, ko bom umrl, bom popolnoma sam.”

Četrto ženo vpraša: ”Najbolj sem te ljubil, te obdarjal z najboljšimi oblekami in ti izkazoval pozornost. ”Sedaj ko umiram, ali boš šla za mano in mi delala družbo?”

“Ni govora!” je odgovorila četrta žena in odšla brez besed. Njen odgovor je zarezal kot oster nož v njegovo srce.

Žalostni kralj vpraša tretjo ženo: ”Vse življenje sem te ljubil. ” Sedaj ko umiram, ali boš šla z mano in mi delala družbo?”

“Ne”, je odgovorila tretja žena. ”Življenje je predobro. Ko boš umrl, se bom ponovno poročila.“
Potem je vprašal drugo ženo:”Vedno sem se obračal nate in vedno si mi pomagala.” Ko bom umrl, ali boš šla z mano in mi delala družbo?”

”Žal mi je, tokrat ti ne morem pomagati, odvrne druga žena. Kar lahko storim je, da te pokopljem.“ Njen odgovor je kralja zadel kot puščica.

Potem je zaslišal glas: “Šla bom s tabo in ti sledila kamor koli boš šel.”

Kralj se je ozrl in pred njim je stala njegova prva žena. Bila je suha od podhranjenosti in zapuščena. “Ko sem imel priliko, bi moral bolj skrbeti zate,“ reče z veliko bridkostjo kralj.

V resnici imamo vsi v življenju štiri žene.

Naša četrta žena je naše telo. Ne glede na to koliko napora vložimo v nego in skrb za telo, nas bo zapustilo, ko bomo umrli.

Naša tretja žena so posest, položaj in bogastvo. Ko umremo, ga podedujejo drugi.

Naša druga žena so družina in prijatelji. Ne glede na to koliko so nas ljubili, z nami bodo ostali samo do groba.

In naša prva žena je naša duša. Mnogokrat zapostavljena v težnji po pridobivanju bogastva, moči in užitkov. Vendar je duša edina, ki nam bo sledila, kamorkoli bomo šli. Neguj jo, krepčaj in varuj jo sedaj, saj je edina, ki ti bo sledila pred božji prestol in bo ostala z tabo v večnosti.

Ko te svet porine na kolena … to je odlična drža za molitev.

Tekst poznam že dolgo časa, a me je ob ponovnem branju dobesedno »prisili« k razmišljanju o sebi, življenju, viziji, poslanstvu in temu ali si upamo biti to, kar smo in slediti svojemu srcu in sanjam ali pa sledimo sanjam, ciljem in viziji nekoga drugega.

Tudi vam, bralkam in bralcem bloga svetujem, da tale tekst večkrat preberete, ker sem prepričan, da vas bo »premaknil« naprej po vaši poti.

Objem radosti,

Roy

Oriah Mountain Dreamer: POVABILO

Ne zanima me, s čim si služiš kruh. Hočem vedeti, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati o izpolnitvi svojega srčnega hrepenenja.

Ne zanima me, koliko si star. Hočem vedeti, ali boš tvegal, da te bodo imeli norega na ljubezen, sanje, na pustolovščino, ki se ji pravi biti živ.

Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo Luno. Hočem vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bridkosti, ali so te doživeta izdajstva odprla ali pa si postal stisnjen in zaprt iz strahu pred novim trpljenjem.

Hočem vedeti, ali se znaš družiti z bolečino, mojo ali tvojo lastno, ne da bi jo želel skriti, ublažiti ali odpraviti.

Hočem vedeti, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno, ali znaš razposajeno plesati in dovoliti, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi naju opominjal, da se morava biti previdna, realistična ali da se morava zavedati omejenosti človeškega bivanja.

Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična. Hočem vedeti, ali si upaš nekoga razočarati, da bi ostal zvest sebi; ali znaš prenesti, da si obtožen izdajstva, ali si sposoben ohraniti zvestobo lastni duši.

Hočem vedeti, ali znaš biti zvest sebi in torej zaupanja vreden. Hočem vedeti ali znaš videti lepoto, čeprav ni vsak dan dražestna in ali znaš napajati svoje življenje z Božjo prisotnostjo.

Hočem vedeti ali znaš živeti z neuspehom, – tvojim ali mojim – pa kljub temu stopiti na jezerski breg in zavpiti srebrni Luni: »Da!«

Ne zanima me, kje živiš ali koliko denarja imaš. Hočem vedeti, ali si sposoben vstati po noči, polni bridkosti in brezupa, pobit in do konca zlomljen in postoriti vse potrebno za otroke.

Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj. Hočem vedeti, ali boš stal z menoj sredi ognja, ne da bi se odmaknil.

Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil. Hočem vedeti, kaj te podpira od znotraj, ko vse drugo odpade.

Hočem vedeti, ali znaš biti sam s seboj, in ali ti resnično ugaja družba, ki si jo izbiraš v trenutkih praznine.

“Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam čisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi,” je dejala gospa.
“Nič ne skrbite,” je dejal Janez, “Vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila dalje.”

Gospa se je strinjala in odšla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se dalje in preživela krasen vikend na smučanju. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo od odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta šla s Franceljnom smučat.

Poklical ga je in vprašal: “Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe izpred kakih devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?”
“Ja, se,” je odgovoril Francelj.
“Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?” je Janez dalje vprašal.
Malce v zadregi je Francelj priznal: “Hm, ja, pa sem res.”
“In si ji dal moje podatke namesto svojih?”

Franceljnu je bilo fejst nerodno, a je dejal: ”Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?”
“Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje.”

P.S. Čeprav gre za šalo nam ponudi dober nauk – Vedno se splača biti pošten. Nikoli se ne ve kako se bodo stvari obrnile.

Za vse, ki imate otroke, pa tega ne veste, imamo prostor, opremljen za otroke.

Skupina za ponovno pridobitev zaupanja vase se zbira ob četrtkih ob 19h.  Prosim, vstopite pri zadnjih vratih.

V petek ob 19h bodo otroci iz oratorija v župnijski avli uprizorili Shakespearovega Hamleta. Župljani ste vabljeni, da se udeležite te tragedije.

Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može.

Tema današnje kateheze: Jezus hodi po vodi. Jutrišnja kateheza: Iščemo Jezusa.

Zbor nadšestdesetletnikov za vse poletje preneha delovati, s hvaležnostjo vseh župljanov.

Župnijska košarkarska turneja se nadaljuje s tekmo v sredo zvečer: pridite navijat za nas, ko bomo skušali premagati Kristusa Kralja.

Cena za udeležbo na seminarju o molitvi in postu vključuje vse obede.

Prosimo, da vase darove položite v kuverto skupaj z rajnimi, za katere želite, da molimo.

Župnik bo prižgal svojo svečo pri oltarni sveči. Diakon bo prižgal svojo svečo pri župnikovi, potem se bo obrnil in prižgal vse vernike v prvi vrsti.

V torek zvečer bo v župnijski avli večerja na osnovi fižola. Sledil bo koncert.

POZNANSTVA

Črna, osamljena ONA išče moško družbo. Etnična pripadnost ni važna. Sem prijazna deklica, željna igric. Ljubim dolge sprehode po gozdu, vožnjo z avtom, kampiranje. V udobnih zimskih nočeh rada ležim pred kaminom, ob soju sveč ti bom jedla iz rok. Čakala te bom pred vrati, ko se vrneš iz službe in nosila bom samo tisto, kar mi je dala mati narava.

Pokliči (404) 875-6420 in vprašaj za Daisy. Čakam te …

Na oglas se je odzvalo več kot 15.000 moških, ki pa so bili potem, ko so spoznali »deklico« iz oglasa več kot presenečeni …. Zakaj? Kliknite tukaj in boste izvedeli!

Dejal je: »Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.« Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak. Vprašal je: »Kdo si ga še vedno želi?«

Roke so bile še vedno dvignjene. »Dobro«, je odgovoril, »Kaj pa če naredim tole?« Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega. »Kdo si ga želi sedaj?« Roke so bile še vedno v zraku.

»Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije«, je dejal, »ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev.

V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat čutimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih sebe.

Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste neprecenljivi … zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi.«

P.S. Omenjeno zgodbo sem dobil preko e-pošte, tako da mi avtor zgodbe ni znan.

P.P.S. In še moj pripis – Spomnimo se na to navdihujočo zgodbo, ko bomo kdaj imeli občutek, da morda nikomur ni mar za nas, da smo neljubljeni, nerazumljeni, žalostni … Ne glede na situacijo še vedno imamo svojo neprecenljivo vrednost. In seveda, spomnimo se še na mogočno misel Roberta H. Schullerja: »Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo.«