Najlepša darila so zavita v največje težave

March 10, 2007

Ko spoznaš Roya veš, da se čudeži dogajajo tistim, ki vanje verjamejo. Če bi ga morali opisati z eno besedo, bi bila najustreznejša beseda optimizem. Vedrina mu je pomagala skozi neštete težave, ki spremljajo človeka z visokim odstotkom slušne prizadetosti.

Roy je pri šestih letih sam opozoril starše, da na eno uho ne sliši. V Ljubljani so zdravniki potrdili, da je na to uho verjetno že od rojstva gluh. V prvem razredu pa se je stanje drastično poslabšalo, saj deček po preboleli gripi in telesnemu naporu takorekoč čez noč ni nič več slišal. Ponovno so odhiteli v Ljubljano, kjer niso slišali nič spodbudnega, še huje, dobili so celo nasvete, da naj bi ga vpisali v šolo za slušno prizadete otroke, vendar ga zaradi nasprotovanja staršev in njegovih zdravnic specialistk niso.

Tako je Roy kljub vsemu obiskoval običajno osnovno šolo, ki jo je tudi uspešno končal, kljub različnim najstniškim tegobam, ki vključujejo tako sošolce, ki si morajo vedno izbrati svojo žrtev, kot nekatere učitelje, ki včasih preveč dokončno in premalo poglobljeno izrekajo svoja mnenja o (ne)sposobnosti učencev.

Ni čudno, da je mil in skoraj prestrašen fantič, ki je že takrat zelo rad bral, precej zadržano vstopil v Srednjo ekonomsko šolo in jo uspešno tudi končal. Stanje glede sluha je bilo nespremenjeno, z aparatom pa seveda precej olajšano. Nekaj več težav na tem področju je bilo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, saj so predavanja v velikih prostorih, toda Roy si je pomagal z literaturo, z zapiski … Prvi dve leti se je vozil z Brezij, kjer stanuje njegova družina, z avtobusom v Ljubljano, kasneje je naredil šoferski izpit, ki je bil ponovno travma zase, saj so ga obravnavali kot človeka brez slušnih težav, sam pa seveda glasov, ki so prihajali od članov komisije, ki so sedeli zadaj, ni razločeval in je zato na izpitih padal.

Toda pri Royu je vedno tako, da mora skozi težave do cilja. Tudi na fakulteti ni bilo vse gladko, toda z vztrajnostjo je dokaj hitro naredil vse izpite (v svoji knjigi piše, da je šel na vsak izpit v povprečju dvakrat) in pripravil je diplomo z naslovom Govorniške spretnosti študentov Ekonomske fakultete ter diplomiral z desetko. Postal je prvi slušno prizadeti univerzitetni diplomirani ekonomist v Sloveniji. Zanj pa je enako pomembno tudi dejstvo, da si je pridobil retorične sposobnosti, da se je iznebil treme, se naučil izražati, nastopati, povedati svoje misli spontano in s predanostjo. In na tem področju se še vedno izobražuje in poglablja svoje znanje.

Sledilo je obdobje pripravništva, ki ga je opravljal v podjetju, kjer je imel štipendijo. Toda nenadoma se mu je sluh ponovno poslabšal (sam meni, da zaradi stresa) in spet je šel na zdravljenje. Napovedi zdravnikov so bile slabe, toda Roy sebe v prihodnosti ni videl kot gluhega človeka, nasprotno - vedel je, da bo ponovno slišal. Terapija v bolnici ni dala pravih rezultatov in ko so ga odpustili iz bolnice ni slišal popolnoma nič. Mesec dni je živel v popolni tišini in v tistem času je prebiral literaturo o alternativni medicini, o izkušnjah pozitivnega mišljenja, o bioenergiji, o avtosugestiji in si, čeprav nezaposlen, “privoščil” akupunkturo.

Po mesecu dni so kljub drugačnim napovedim zdravnikom postopno v popolno tišino začeli vstopali šumi, zvoki, upanje. In kmalu je bil v toku življenja - pisal je prošnje za pripravništvo - več kot 140 jih je poslal in zdi se, da je bil največkrat zavrnjen zato, ker ni mogel telefonirati!!! Ob tolikšnem znanju, ob vsem, kar je vložil vase in v svojo rast, je ostal glavni razlog telefon, oz. slušna prizadetost. Pa je le dobil službo, toda tudi tu je prišlo do predčasnega konca in zopet se je zgodba začela odvijati na novo. Težave je znal vzeti kot darila in iz njih iziti še močnejši.

Hodi po svoji poti

Danes ima Roy »svoj s.p.« in kot samostojni podjetnik se ukvarja s predavanji o motivaciji, osebni rasti in pozitivnem razmišljanju. Pričakuje naglo rast svoje dejavnosti. Na spletu ima svojo stran z naslovom »osebna-rast« in tam, med drugim mesečno objavlja brezplačni elektronski časopis. Kljub mladosti so za njim bogate izkušnje tudi na poslovnem področju: bil je tudi svetovalec za stike z javnostmi pri Društvu Invalidski forum Slovenije. Tam se je srečeval z invalidi, ki imajo zaradi svoje hendikepiranosti pri zaposlovanju in tudi sicer v družbi veliko težav. Roy pa vendarle ve, da so mnogi med njimi sposobni polno in odgovorno opravljati delo, za katerega so se izšolali in pridobili določene izkušnje.

Njegova lastna izkušnja in zgodbe mnogih, s katerimi se je srečeval so ga napeljale k pisanju knjige. Naslov knjige, ki jo preberete na mah, je pomenljiv: »Tam kjer je volja, tam je pot« in je priročnik za vse, ne le za invalide. Bralec v njej zazna zrelega avtorja, ki ga je življenje močno preizkušalo, toda optimizem, vztrajnost in ljubeča družina so mu pomagali dosegati cilje, ki so se na prvi pogled morda zdeli celo neuresničljivi. »Ljudje smo to kar mislimo«, rad poudari in zato uči misliti pozitivno.

Roy je temeljit, zato si je dal prvotno ime in priimek spremeniti na osnovi numerološke analize, ki mu je v vseh kombinacijah starega imena dajala negativne vibracije. Zdi se, da je končno napočil njegov čas, saj se mu življenje odvija tako, kot si je od nekdaj želel. Sam pravi, da je »prinaša notri« vse, za kar je bil prikrajšan v obdobju popolne tišine, v obdobjih iskanja rešitve. Tega izjemnega fanta, s prekipevajočo voljo in vero, bomo spoznali tudi v Novem mestu, saj bo imel v začetku oktobra seminar. »Ne glede na to, kaj ti govorijo drugi, hodi po svoji poti in poslušaj svoje srce! In predvsem; živi svoje sanje in ne dovoli, da bi ti jih kdorkoli vzel!« pravi Roy in v tem duhu pripravlja svoje motivacijske seminarje.

Avtorica članka: Lidija Jež, objavljeno v časopisu DOLENJSKI LIST, oktobra 2002

Objavljeno v Intervjuji