že nekaj časa prebiram, včasih si kaj lepega zapišem, da lahko na hitro preberem, če potrebujem, kakšno lepo ali toplo misel. velikokrat vaše misli in besede posredujem tudi komu drugemu in res deluje. Vsekakor si želim, da vas bom lahko tudi osebno spoznala na kakšnem vašem seminarju kajti toliko topline in lepih besed človek v živo še bolj občuti. Čeprav misliš, da ko si že v nekako zrelejših letih se človek težko spreminja, vendar je preizkušeno, da s takimi mislimi se vse da.
Tople pozdrave vam pošilja Suzana

Čudovito napisano. To je največja resnica. Najlažje dobljeno zdravilo, najcenejše, brez recepta, brez slabih učinkov, ki učinkovito deluje na vse vrste bolezni, skrbi, motivacije, komunikacije, osebne rasti.
Le zakaj to kljub zavedanju, premalo uporabljamo?
Česa se bojimo?
Je to morda preveč enostavno za naše drveče življenje?
Mislim, da ne znamo ceniti tega kar nam je enostavno dano. Da raje raziskujemo zakaj so taki učinki, oziroma kaj prinašajo slabega.

Meni osebno se mi zdi zelo lepo, da sem prebrala tale članek.
Bilo bi bilo lepo, ko bi si večkrat podelili nasmeh.
Ko bi se večkrat spomnili na besede: “Nasmehni se, lažje ti bo!” “Nasmeh ti polepša obraz, polepša ti dan!”

Tudi objemi so koristni.
Toda biti morajo pristni. Znati jih moramo sprejemati in dajati.

To pa se bom morala še naučiti.
Objem partnerja, to je božansko. Rada ga dajem in rada ga sprejemam.
Objem prijatelja-ice???
Tu pa so pri meni ovire, strah, nelagodje…
Zkaj? Nežen dotik, mi prija. Močan objem, pa četudi vem, da je pristen me bega. Najraje bi se skrila, izmuznila.

Toda človek se v življenju vedno uči. Tudi jaz se bom naučila sprejemati prijateljske objeme in jih deliti naprej.

Zelo rada prebirem vaša članke.

Hvala.

Lp in lep preostanek dneva Slavica